Na prvi dan velikega srpana sem se odpravila na sivo pot. Tokrat me je siva pot, kot je že verjetno nakazal naslov in priložena pesem, odpeljala na Gorenjsko. Pred fotografskim prikazom poti še nekaj podatkov (ja, to je pa zgleda poklicna deformacija 😉 )
Datum: 1. avgust do 3. avgust 2017
Število prevoženih kilometrov: 516,7
Čas preživet v avtomobilu: 8 h in 23 min
Število prehojenih korakov: 54898
Število prehojenih kilometrov: 30,1 (lahko bi jih bilo več ampak glede na zunanje temperature ravno dovolj)
Povprečna dnevna temperatura: 30°C
Vreme: sončno (mogoče celo preveč sončno za fotografiranje)
In preidimo od besed k opisu. 🙂
Prvi postanek na poti je bilo znano slovensko romarsko središče BREZJE.
Brezje so vas v občini Radovljica tik ob avtocesti Ljubljana-Jesenice. Največja znamenitost je bazilika Marije Pomagaj, ki služi kot slovensko narodno svetišče in je tako največji romarski kraj v Sloveniji. Bazilika Marije Pomagaj, imenovana tudi Slovensko (Marijino) narodno svetišče, je bazilika ter glavno romarsko središče ljubljanske nadškofije in obenem osrednje slovensko romarsko središče. Zanimivost bazilike je, da je glavni oltar pravzaprav posvečen svetemu Vidu. Oltar z znamenito sliko Marije Pomagaj, po kateri nosi bazilika tudi ime, pa se nahaja v stranski kapeli Matere Božje spredaj na desni strani.
Naslednji postanek je bila RADOVLJICA. Na spletni strani Radovljice ali po njihovo Radol’ce je zapisano naslednje:
“Radovljica – mesto z največ sončnimi dnevi na Gorenjskem. Čudovito srednjeveško mestno jedro, številni muzeji, galerije, festivali in prireditve, odlična kulinarika tradicionalnih gostiln ter neskončne možnosti za šport in rekreacijo privabljajo v prikupno mestece na savski terasi.”
Opis, ki pove veliko o tem čudovitem malem srednjeveškem mestecu. Zraven okolice sem si ogledala Lectarsko delavnico v kateri si lahko v živo ogledaš izdelovanje lectovih srčkov in Čebelarski muzej, ki se ponaša z največjo razstavljeno zbirko poslikanih panjskih končnic.
Po neuspelem poskusu se pripeljati na Bled se je moja pot nadaljevala do mojega cilja bivanja te tri dni in sicer v KRANJSKO GORO. Kranjska Gora je pomembno turistično in zimskošportno središče v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami, ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Top 10 znamenitosti na tem območju je Ajdovska deklica, slap Peričnik, jezero Jasna, Martuljški slapovi, Nordijski center Planica, Ruska kapelica, Slovenski planinski muzej, Tromeja, Vršič in Zelenci. Nekaj od tega sem že pred leti obiskala nekaj od tega sem obiskala sedaj in počasi bom imela odkljukane vseh 10 top znamenitosti tega območja in seveda bi še kakšno dodala. Ker je okolica zelo lepa seveda ni šlo brez mojih podrobnosti v družbi mojih dveh zvestih spremljevalcev, ki se jima je zgleda pridružil še tretji (poglej konec objave). 😉
In da ne bom preveč pisala saj se bi izgubile lepote narave bom dodala samo še fotografije, ki naj same povedo svojo zgodbo. 🙂
KRANJSKA GORA, MALA PIŠNICA, JEZERO JASNA, …
SLAP PERIČNIK IN DOLINA VRATA:
MOJSTRANA, DOVJE IN SAVA DOLINKA:
Za zaključek dolgega opisa moje tridnevne sive poti, ki je bila siva le od prahu in asfalte, le še misel:
Not every day may be good, but there is something good in every day.
