Med enim izmed mnogih pogovorov se mi je nekam v moje možganske vijuge zasidral stavek, ki je bil nekako takšen: “Nikoli nisem gledala dreves iz te perspektive kot mi jo ti pokažeš.” ali pa: “Kako vse to vidiš?” 😉 Saj ne vem kaj sem odgovorila, vem pa, da eni vidimo zelo male rdeče rastlinice na štoru posekanega drevesa, drugi pa vidite nekaj drugega in tako se dopolnjujemo. 🥰
Tokrat ni dolgih zapisov. Samo fotografije mojih pogledov.
Pogled(-i): v nebo, med drevesa, oblaki, poleti, pozimi, pomladi in jeseni, zjutraj, zvečer, dopoldan in popoldan, v lepem in v slabem vremenu, v dežju in v snegu, s soncem in ob vetru, ob dobrem in ob slabem razpoloženju, ob veselju in ob žalosti, doma, na sprehodu, med potjo v službo ali iz službe, med sobotnim zgodnje jutranjim odhodom na tržnico, med opravki, v Sloveniji in v tujini, … vsak mi je ljub na svoj način in prav vsak ima svojo zgodbo.
