Ko sem v začetku tedna dobila elektronsko sporočilo, da v sredo odpirajo moj zen prostor – botanični vrt, je bil začetek tedna kar lažji in naenkrat je imel cilj. Misel, da sem bom končno spet lahko sprehodila po meni znanih potkah in občudovala lepote narave me je vsaj malo pozitivno naravnala, da sem se “sprehodila” skozi delovni teden pouka na daljavo. V botanični vrt sem se že nameravala odpraviti en dan od srede dalje pa mi popoldan enostavno ni uspelo izklopiti računalnika ter pustiti vse delo in naloge in elektronsko pošto ter oditi na lepše. No, saj od srede do sobote so samo trije dnevi in danes je bila sobota (no, ko to pišem je je ostalo le še nekaj ur) in tokrat sem preslišala ona dva škrata na mojih ramenih, ki sta vsak po svoje nekaj hotela 😉 , ter sem se po zajtrku odpravila proti botaničnemu vrtu. Ker je bila sobota, je bilo parkirišče polno saj pred botaničnim vrtom poteka tržnica. Ob vhodu sem samo poravnala letno članarino in si s tem zagotovila neomejen vstop za to leto in se seveda odpravila na sprehod po meni znanih potkah. Že ob vstopu se mi je zdelo, da se je svet malo zaustavil in da so drevesa vsrkala vase zunanje zvoke in me obdala z meni znanimi zvoki.
Ptičje petje, brenčanje čebel, šumenje listja v drevju, zvok hoje po potkah, klic kukavice, … Ja, danes zjutraj sem jo poslušala že v postelji ob odprtem oknu (letos prvič) in potem me je zgleda zasledovala še v botanični vrt. Ku ku, ku ku,… se je slišalo, jaz pa brez drobiža v žepu. 🙂
Trenutki, ki ti vsaj za kakšno uro ali dve ali … vzamejo iz ramen skrbi, žalost, misli na službo, … Neprecenljivi.
Seveda nisem samo poslušala ampak sem tudi saj veš kaj, fotografirala in srkala lepote narave še skozi objektiv. Ja, po dolgem času je bil z menoj rjavi fotografski nahrbtnik in vsa oprema v njem. Prijeten občutek na ramenih ponovno čutiti to težo.
Na ogled so se mi tokrat postavili zeleni hrošček, metulj (lastovičar mi je žal pobegnil), čebelice, mravljice, pikapolonica s preveč pikami, moje ljube “palčke”, ki so spet bile zelo razigrane in … 😉 , … listje in cvetlice različnih barv in oblik ter seveda modro modro nebo. Zapišem lahko samo še “no words needed” in te samo še povabim na ogled mojega današnjega zen sprehoda.
Včasih lahko poletiš od sreče brez razloga,
včasih pa se kljub stotim razlogom za srečo
počutiš zlomljeno, osamljeno in razočarano.
Zato je najboljše, da zavestno izbiraš – kdaj in kje,
boš nekomu ponudil svoje razloge.
