Magnolije so starodavne cvetoče rastline. Po fosilnih najdbah njihovih cvetov so odkrili, da so naš planet krasile že v času dinozavrov in da so v evolucijskem smislu starejše od čebel. Menda ima notranjost njihovih cvetov s prašniki in pestiči tako trdno zgradbo, ker so s svojim nežnim vonjem vabile za opraševalce hrošče. Izhajajo iz Azije, Severne in Srednje Amerike. Azijske vrste v splošnem cvetijo pred olistanjem, ameriške po njem. K številu več sto vrst in sort magnolij, ki jih poznamo danes, so precej dodali tudi kultivarji, ki so jih žlahtnitelji ustvarili s križanjem ameriških in azijskih vrst. Poleg velikega razpona v velikosti rastline – dosežejo lahko višino od metra in pol do 30 metrov (Magnolia campbellii) – imamo opraviti s silno raznolikostjo njihovih cvetov. Ti so lahko čašaste ali skledaste oblike, lahko pa so razprti videti kot zvezde. Barvni spekter sega od bele, smetanaste, rožnate v vseh odtenkih in intenzivnostih do temno škrlatnih, vinsko rdečih in rumenih cvetov. Glede na izbrano sorto cvetijo od zgodnje pomladi do sredine poletja.
Na marsikaterem vrtu magnolija ni okrasno drevo, ki spomladi zacveti prvo, a ko začne kazati svojo moč, zacveti silovito, da bi se kar postavil po robu razsipnosti, s katero kaže svoje čare. Svileni svitki, v katere so se skoraj čez noč preobrazili cvetni popki, bodo morda v petih dneh pokazali svojo notranjost soncu in se osuli v nežno preprogo. To se pogosto zgodi že v drugi polovici marca, ko nekaj dni visokih temperatur naredi predstavo. Letos se to ni zgodilo v drugi polovici marca ampak v prvi polovici aprila.
Preizkusila sem teorijo petih dni in ugotovila, da drži. Prvi vikend v aprilu so bili popki zelo sramežljivi (glej fotografije prejšnjega zapisa #nedelja#botaničnivrt#pomlad#nowordsneeded). Čez slab teden dni so odvrgli svojo tančico sramežljivosti in se prelevili v prave lepotice in lepotce. Seveda so na fotografijah zraven magnolij še velikonočnica, cvetovi češenj, pikapolonice in še kaj se najde.
“Hvaležnost je ritem letnih časov. Vse kar prinese letni čas drugemu letnemu času, je hvaležnost, ki obdarja s pomladjo zimo, z zorenjem pomlad, z obiljem poletje in s počitkom jesen.”
