Tisti, ki me koliko toliko dobro poznajo, vedo, da zraven fotografiranja podrobnosti iz narave, uživam v fotografiranju kačjih pastirjev. Nekateri se bodo tukaj zgrozili in odkimali ter si verjetno mislili svoje. 🤷♀️ V zadnjem tednu sem ponovno v meni ljubem placu ustvarila kar nekaj fotografij teh majhnih (včasih tudi velikih) veselih letalcev in mogoče je čas, da jim tudi tukaj na mojem blogu posvetim en zapis seveda dopolnjen z meni ljubimi fotografijami teh letečih palčk (kot jih jaz včasih ljubkovalno poimenujem). 😉
Pred ogledom fotografij pa izobraževalna minutka (ali dve ali tri ali … 😏)
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh. S preučevanjem kačjih pastirjev se ukvarja odonatologija, ki sodi v entomologijo. Slovensko ime so dobili po tem, da jih pogosto najdemo v bližini vode, kjer se zadržujejo tudi kače, npr. belouška. Navkljub morebiti zastrašujočemu videzu človeku niso nevarni.
V Sloveniji so kačji pastirji razmeroma dobro raziskana skupina žuželk, ki sta jo prva preučevala že Valvazor v 17. in Scopoli v 18. stoletju, za začetnika odonatologije na Slovenskem pa velja prof. dr. Boštjan Kiauta.
V Sloveniji živi 73 vrst kačjih pastirjev, kar je velika številka, če upoštevamo, da so do sedaj v Evropi našli okoli 140 vrst. Velika pestrost vrst je tem ozemlju prisotna na račun raznolikosti habitatov in razmeroma toplega podnebja. V Sloveniji je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah zavarovanih 25 vrst kačjih pastirjev, ogroženih pa je kar 40 vrst.(vir)
Kačji pastirji so red žuželk z nepopolno preobrazbo, ki preživijo večino svojega življenja kot ličinke v vodi in ob kateri se večino časa zadržujejo tudi odrasle žuželke.
Delimo jih v dve veliki skupini: enakokrile in raznokrile. Prvi so mnogo manjši, njihovo telo je podobno vžigalici, oba para kril pa sta enako oblikovana. Raznokrili so večji in bolj robustni, celotno glavo pokrivajo velike sestavljene oči, zadnji par močnih in gosto ožiljenih kril pa je na bazi opazno razširjen.
Odrasli kačji pastirji sodijo med največje danes živeče žuželke in gotovo tudi med najbolj izjemne. Njihovih letalnih sposobnosti ne dosega nobena druga žival na Zemlji! Kačji pastirji namreč nadzorujejo vsako krilo posebej, kar jim omogoča tudi vzvratno letenje.
Poleg tega, da so njihova telesa barvita in okrašena s pisanimi vzorci, kačji pastirji najraje letajo v toplih in sončnih dneh in so zato zelo dobrodošel subjekt opazovanja. Redko katero početje je bolj kratkočasno od opazovanja njihovih aktivnosti in zračnih akrobacij med sprehodom ob rečnih meandrih ali med oddihom na bregu jezera… (vir)
Kačji pastirji so se pojavljali tudi v starih legendah in imajo tudi simbolični pomen.
Izvor imena kačji pastir (libellula) naj bi bil povezan z dvema različnima miselnima tokovoma. Po mnenju nekaterih naj bi izhajalo iz latinske besede libra, ki pomeni tehtnica in sicer zato, ker njegova vodoravna krila v zraku vzbujajo asociacijo uravnotežene tehtnice. Drugi pa menijo, da ime izvira iz latinske besede labellum, kar je pomanjševalnica besede liber = svoboda. V nekaterih kulturah je kačji pastir simbol preobrazbe in dnevnih sprememb. V evropski kulturi kačji pastir simbolizira svobodo, mir in iskanje resnice.
Pa bodi dosti o kačjih pastirjih. Moj fotografski kolega je na svoji FB strani ob fotografijah kačjih pastirjev zapisal: “Ne morem, da jih ne bi imel rad.” Se mu pridružujem. 🥰
Sledi seveda veš kaj.
“Kar naredi puščavo lepo, je to, da je nekje v njej skrit vodnjak.”
