Nedelja, 4. marec 2018:
Jutranji pogled skozi okno nakazuje, da bo nedelja sončna in še seveda zimska, saj še je vsepovsod belina, belina in še enkrat belina. Sneg, kupi snega vsepovsod. Sončni žarki kljub temperaturi blizu ledišča že prijetno grejejo. Na snežni odeji je polno stopinj in odtisov. Skratka prava snežna zimska idila, ki je že dolgo let nismo imeli.
Nedelja, 11. marec 2018:
Jutranji pogled skozi okno. Še vedno je vse belo naokoli, sneg še vedno ostaja, čeprav pa je snežna odeja vedno tanjša. Sončni žarki prav kličejo na plano in seveda se ne dam dolgo prepričevat. Na poti na moj plac se še ustavim ob Dravi in fotografiram prostor, ki mi ga v popolni zimski idili ni uspelo. Me pa na pomolu pričaka čaplja in seveda počaka, da jo ovekovečim. Na mojem placu je sicer mnogo sprehajalcev ampak se ne dam motit. Iz zemlje in snega seveda že kukajo prvi zvončki, ki prav pozirajo in čakajo, da tudi njih ovekovečim. Nekje v višavah dreves veselo trka gospod detel, ko ga končno najdem seveda tudi on pozira. Nekje ob poti najdem svet v malem in seveda brez beline snega in ptičjega petja tudi danes ne gre. Popoln meditativni nedeljski dopoldan.
“Vzemi si čas za prijatelje – to je pot do sreče.
Vzemi si čas za sanje – tako pripneš svoj voz na zvezdo.
Vzemi si čas za to, da ljubiš in si ljubljen – to je privilegij bogov.
Vzemi si čas in se ozri okoli sebe – dan je prekratek za sebičnost.
Vzemi si čas za smeh – to je glasba duše.”
Stara angleška modrost