Ponedeljek skoraj dež. Torek dež. Sreda dež. Četrtek dež. Petek dež. Takšna je bila vremenska napoved tedna po veliki noči. Jaz pa sem se odločila da bom med vikendom pobegnila na morje. Ponovno sta se javljala tista dva škrata in me spravljala v veliko dilemo ali v petek po službi odriniti na morje ali pa ostati doma na toplem. In vsej slabi napovedi vremena navkljub sem se odločila, da vseeno pobegnem na morje. Odločitev je bila prava in poplačana sem bila s prečudovitimi razgledi. 🥰

Tokrat ni bilo nobenega plana kaj videti, kaj obiskati, kaj prehoditi, … ampak je bil plan, da končno mogoče nekaj fotografsko ustvarim, da se spočijem, se odklopim od…, se pogovorim sama s seboj in enostavno sem v prostoru in času. S seboj sem imela polno “bojno” fotografsko opremo in splačalo se je nositi s seboj 10 ali več kilogramov opreme. Dva fotoaparata, objektivi, sončne zaslonke,… Baje si moram nabaviti orožni list. 😊

V Škocjanskem zatoku sem ugotovila, da kakršen koli objektiv imaš vedno ugotoviš, da je prekratek za motive, ki si jih želiš približati, še posebej za ptice, ki jih je Škocjanski zatok poln. No, ptice niso samo v Škocjanskem zatoku tudi v Strunjanskih solinah jih je kar nekaj in tudi tukaj je bil objektiv, saj vemo kaj že, prekratek. 🙄

Že v petek sem bila nagrajena s prečudovitim sončnim zahodom. Morje je dobilo zlat lesk, oblaki so se iz minute v minuto barvali iz rumene, oranžne v rdečo barvo. Svoje je pa v ozadju dodala piranska cerkev in nekaj na morju počivajočih jadrnic. V soboto zvečer je bilo podobno le, da so odtenki bili rahlo drugačni, verjetno zaradi nevihte v ozadju.

Na zgodnje nedeljsko jutro me je čakala še ena nagrada. Ob pogledu skozi okno so se v ozadju videle gore. Čudovito in skoraj nepredstavljivo. Baje je nekje v ozadju tudi Triglav. Ne sprašujte me kateri je, ker v teh stvareh pa …😏😀

No, pa gremo k fotografijam. Nastalo je kar nekaj (veliko 😲) fotografij in ko si verjetno opazil/-a sem jih že kar med zapisom razporedila – fotografije iz Škocjanskega zatoka, fotografije iz Strunjanskih solin, sončna zahoda, nedeljsko jutro. Sledijo pa fotografije, ki sem jih poimenovala Razglednice,

V zraku in

meni ljube z naslovom Sprehajalci.

“Prišli bodo dnevi, ko v tvojem srcu ne bo pesmi. A kljub temu poj.”  Emory Austin