Tokrat preskočim nadaljevanje objave o avgustovskem potepu po Krasu in zapišem nekaj o jeseni v botaničnem vrtu v Pivoli. Drugo leto ta botanični vrt praznuje 20. obletnico otvoritve in jaz že kar nekaj let občudujem njegove lepote. Ponavadi sem objavljala zapise (razmišljanja) o botaničnem vrtu pomladi in poleti. Mislim pa, da jesen v mojem zen placu tokrat zmaguje. Od konca septembra sem imela cel mesec čas opazovati spreminjanje narave ter barvanje listov in spreminjanje cvetov. Lahko samo rečem, da je čudovito in da sem ob vsakokratnem obisku ostala tam dalj časa (no, razen takrat ko sem pozabila, da se ob začetku meseca oktobra delovni čas skrajša in… 😉 ). Če sem v času poletja občudovala lepote vrtnic ter vohala njihov omamen vonj, lahko sedaj zapišem, da so jesenske vrtnice še lepše in prav tako omamno dišijo kot poleti in če se odpraviš v botanični vrt ob pravi uri lahko na njih občuduješ kapljice (mislim, da sem na eni izmed karantenskih objav napisala, da so kapljice fotogenične in to še vedno trdim) ter spreminjanje svetlobe.
Pa da ne bo kdo mislil, da v botaničnem vrtu cvetijo samo vrtnice. No, tam najdeš tudi veliko japonskih vetrnic, ki pa so se tudi odločile, da pozirajo pred mojim objektivom ampak te ne s kapljicami. No, saj boš videl/-a na spodnjih fotografijah. 🙂
Za zaključek jesenskega sprehoda skozi jesenski botanični vrt pa še nekaj fotografskih utrinkov, ki vsak zase pove svojo zgodbo.
Jesen je druga pomlad, in vsak list je cvetlica. (Albert Camus)