5. dan – torek, 1. maj 2018:
Brighton – Alfriston – Seven Sisters Cliffs – Brighton
Praznično prvomajsko sonce je nakazalo, da se bo naredil lep sončen angleški dan.
Četrtina ekipe (2 do 8 članov) se je odločila, da bo pohajkovala po Brightonu, tri četrtine ekipe pa se je zbasal z vso opremo v kombi in odšel na eno zadnjih pohajkovanj na našem foto potepu.
Prvi postanek je bila majhna vasica z imenom Alfriston. Čudovita vasica z čudovitimi stavbami in okolico. Verjetno je k tej čudovitosti pripomoglo tudi sonce saj se kar nismo mogli odločiti, da bi se vsedli nazaj v kombi in odpeljali dalje. Preostalo nam je še samo to, da v tej čudoviti vasici najdemo prijetno kavarno in seveda uživamo v dobri kavi, angleškem pecivu, pogovoru, druženju, … in seveda v soncu, ki nas je prijetno božalo in grelo. 🙂 Aja, srečali smo kraljico, ki nam je sprva veselo pomahala, kasneje pa se je ob pogovoru dolgočasila in veselo napihovala balone iz žvečilnega gumija. 😛
Naslednji postanki so bili kar ob poti. Lepa pokrajina je kar vabila, da saj veste kaj, da fotografiramo. Rüdiger in njegov starejši brat sta prišla na svoj račun in poletela proti soncu. Aja, to sta drona, da ne bo kdo mislil, da se je naša ekipa med potepanjem po Južni Angliji povečala ali spremenila. 😉
Seveda smo tokrat spremenili zorni kot pogleda na klife in si jih ogledali še iz druge strani. Prijeten sprehod do tja in seveda čudoviti dih jemajoči pogledi.
Po vrnitvi v Brighton smo ugotovili, da še nismo jedli ene tradicionalne angleške jedi in sicer Fish & Chips. Privoščili smo si ju kar na obali. Neprecenljivo.
Ker smo želeli izkoristiti sončen dan do konca smo do večera pohajkovali po obali Brightona in seveda uživali na polno.
Zvečer pa je seveda sledilo druženje saj že veste kje in ob čem. 🙂
6. dan – sreda, 2. maj 2018:
Brighton – … – letališče Gatwick – letališče Marco Polo Benetke
Sončen prvomajski torek nas je razvadil in bili smo kar razočarani kakšno vreme nas je pričakalo. Veter, dež, valovi, veter, veter, … 🙁
Čas smo izkoristili za zadnji nakup spominkov v Brigtonu in seveda za zadnji pogled na veličastne klife in seveda na veličastnost matere Narave v slabem vremenu (veter, dež, valovi, …). Seveda pa zraven spada tudi kavica in angleško pecivo nekje na toplem.
Na poti do letališča nas je pozdravljalo sonce, ki je počasi razganjalo slabo vreme nekam drugam. Po lahkem prigrizku na letališču in po opravljenih vseh letaliških formalnostih nas je čakalo le še vkrcanje na letalo in pot domov. Sonce nam je pomahalo v slovo.
Za zaključek pa tokrat namesto misli zapis Andreje Ravnak v najnovejši številki revije Digitalna kamera (aja, v njej je iz tega foto potepa tudi nekaj mojih fotografij – se počutim ponosno 🙂 ):
“…Veličastni klifi so čarobna beseda, ki nas je gnala k raziskovanju in čutenju, a doživetje je bilo veliko bolj celostno, kot smo si ga sprva predstavljali. Spontano smo se sicer nakljčno zbrani foto popotniki povezali v zabavnem in sproščenem vzdušju, ki smo ga okronali z veliko smeha, mokrimi čevlji, s svežo simpatijo do Guinessa, z novim slogo fotoplesa ter velikim navdušenjem nad prijetno angleško energijo in čudovito zeleno pokrajino, posejano z belimi ovčicami. …”
Ekipa hvala za vse in se verjetno srečamo spet na kakšnem foto potepu.
